Statut ZKD Krško

Na podlagi 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011) in 20. člena

statuta ZKD je zbor članov ZKD dne 15. 3. 2016 sprejel spremembe in dopolnitve

statuta ZKD Krško, ki v prečiščenem besedilu glasi:

STATUT

ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV KRŠKO

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zveza kulturnih društev Krško (v nadaljevanju: ZKD ali zveza) je samostojna, prostovoljna in

nepridobitna organizacija, ki združuje in povezuje registrirana kulturna in kulturno-umetniška društva ter društva, ki se ukvarjajo s katero koli obliko kulturne dejavnosti, s ciljem spodbujanja množične kulturne dejavnosti v društvih in uveljavljanja dosežkov te dejavnosti v občini in širše.

2. člen

Ime zveze je: Zveza kulturnih društev Krško.

Za interno komuniciranje se uporablja kratica ZKD Krško

Sedež zveze je v Krškem.

ZKD povezuje društva na območju občine Krško.

ZKD je pravna oseba zasebnega prava.

Zastopa jo predsednik zveze, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

3. člen

ZKD ima svoj znak in pečat. Znak ZKD je stilizirana odprta knjiga z napisom ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV KRŠKO na desni strani. Prav takšen je tudi pečat.

4. člen

ZKD usklajuje svoj program dela s cilji Zveze kulturnih društev Slovenije. Pri uresničevanju svojih nalog sodeluje tudi z drugimi organizacijami, zvezami in društvi s podobno dejavnostjo v RS in izven nje.

5. člen

Delo zveze in njenih organov je javno.

Svoje člane obvešča:

s pravico vpogleda članov v zapisnike organov zveze,
na rednih sestankih zveze,
preko sredstev javnega obveščanja,
preko internetnih strani,
na druge načine.

Širšo javnost obvešča:

preko sredstev javnega obveščanja,
preko internetnih strani,
da organizira okrogle mize in tiskovne konference,
na druge načine, ki jih določi izvršni odbor zveze.

Za zagotovitev javnosti dela zveze je odgovoren predsednik zveze ali drug pooblaščen član zveze za stike z javnostjo, ki odgovarja za resničnost in pravilnost navedenih podatkov.

II. NAMEN IN NALOGE

6. člen

Osnovni namen ZKD je bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, povezovanjem kulturnih društev, skupin in posameznikov, ki delujejo ljubiteljsko na področju prostočasnih kulturnih dejavnosti, s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot.

7. člen

Osnovni namen iz 6. člena ZKD uresničuje s/z:

usklajevanjem in povezovanjem delovanja ljubiteljskih kulturnih skupin in posameznikov,
zagotavljanjem pogojev za delovanje ljubiteljskih kulturnih skupin in posameznikov,
organiziranjem kulturnih in zabavnih programov in prireditev,
zastopanjem interesov članov ZKD v javnosti,
vključevanjem v nacionalno Zvezo kulturnih organizacij,
izvajanjem kulturno izobraževalnih in vzgojnih programov,
nudenjem strokovnih pomoči in informiranjem članic zveze,
organiziranjem oblik usposabljanja članstva,
spodbujanjem novih oblik in vsebin kulturnega delovanja,
ohranjanjem žive kulturne dediščine,
razvijanjem raziskovalne dejavnosti na področju kulture,
sooblikovanjem strategije razvoja na področju kulture,
izdajanjem informativnega gradiva, zbornikov, publikacij,
organiziranjem posvetov, seminarjev in okroglih miz s področja dela zveze,
sodelovanjem s kulturnimi in sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini ter
organizacijami, institucijami in posamezniki, ki se strokovno ukvarjajo s področjem delovanja zveze,
podeljevanjem priznanj za dosežke na področju kulture,
obveščanjem javnosti o svojem delovanju,
drugimi nalogami po dogovoru z društvi, organi in institucijami v občini.

Za doseganje svojega namena in ciljev sme zveza neposredno opravljati pridobitno dejavnost, vendar le kot dejavnost, ki mora biti povezana z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

Zveza lahko opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

J 58.110 Izdajanje knjig (izdajanje knjig, brošur, prospektov in drugih podobnih publikacij)

J 58.190 Drugo založništvo (izdajanje drugega tiskanega gradiva)

M 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora (oglaševanje sponzorjev zveze)

P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti (organizacija tečajev, delavnic, seminarjev)

R 90.010 Umetniško uprizarjanje (priprava in izvedba predstav, koncertov ter drugih odrskih prireditev)

R 93.299 Druge razvrščene dejavnosti za prosti čas (organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave)

J 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

III. ČLANSTVO

8. člen

Članstvo v ZKD je prostovoljno.

Član je lahko registrirano društvo iz 1. člena tega statuta, katerega organ sprejme sklep o vključitvi v ZKD, sprejme statut ZKD in se zaveže, da se bo ravnalo po njem in plačevalo članarino. O sprejemu člana v ZKD odloča izvršni odbor ZKD (v nadaljevanju: IO), ki mora o vlogi za sprejem odločiti v roku enega meseca od prejema vloge za vključitev.

V primeru zavrnitve vključitve novega člana v ZKD, se prizadeti bodoči član lahko pritoži na Izvršni odbor ZKD v roku 15 dni od prejema sklepa o zavrnitvi članstva. Izvršni odbor ZKD odloči o pritožbi v roku 3 mesecev od prejema pritožbe. Odločitev izvršnega odbora ZKD je dokončna.

9. člen

ZKD ima lahko tudi častne člane.

Častni član zveze postane z odločitvijo zbora članov zveze, na predlog člana ali organa ZKD, posameznik ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za razvoj in delovanje ZKD. Častni član, ki ni redni član zveze, nima pravice glasovanja in izvolitve v organe zveze, lahko pa sodeluje na zboru članov zveze. Pravice častnih članov ZKD so, da dajejo predloge ter sugestije organom ZKD v zvezi z njihovim delom in izpopolnjevanjem nalog zveze.

10. člen

Pravice rednih članov ZKD so:

da so seznanjeni s programom dela zveze,
da volijo svoje predstavnike v organe ZKD,
da sodelujejo in soodločajo pri delu organov ZKD,
da dajejo predloge organom ZKD k delu in izpolnjevanju nalog,
da sodelujejo v akcijah, ki jih organizira ZKD, pod pogoji, ki jih določi izvršni odbor zveze,
da predlagajo in sprejmejo nagrade ter pohvale za delo v ZKD ter za dosežene uspehe,
da se pritožijo zoper vsako nezakonito odločitev organov ZKD
da nadzorujejo javnost dela in pravilnost poslovanja ZKD preko nadzornega organa (Nadzorni odbor)

11. člen

Dolžnosti članov ZKD so:

da spoštujejo statut in druge akte ter odločitve in sklepe organov ZKD,
da sooblikujejo in uresničujejo program dela ZKD,
da volijo svoje predstavnike v organe ZKD,
da sodelujejo pri delu organov ZKD in redno obiskujejo seje,
da skrbijo za skladnost svojih pravil s statutom in pravili ZKD,
da aktivno sodelujejo v akcijah, ki jih prireja zveza in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog zveze,
da dajejo ZKD informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog,
da redno plačujejo članarino,
da varujejo ugled ZKD.

12. člen

Članstvo v ZKD preneha:

s prostovoljnim izstopom po sklepu organa društva, ki je član ZKD,
s prenehanjem oz. izbrisom društva iz registra društev,
s prenehanjem oz. izbrisom ZKD iz registra društev,
če član dve leti zapored ne plača članarine,
z izključitvijo na podlagi sklepa organa ZKD.

Član izstopi iz ZKD prostovoljno, kadar poda predsedstvu ZKD pisno izjavo o izstopu. Član se lahko izključi iz ZKD, če grobo krši pravice in dolžnosti naštete v 10. in 11. členu tega statuta, če zavestno ravna v nasprotju s cilji ZKD.

O izključitvi člana iz ZKD odloča disciplinska komisija s sklepom. Disciplinska komisija mora začeti postopek v zvezi z izključitvijo člana iz ZKD v roku 1 meseca od prejema zahteve.

Na sklep disciplinske komisije se član lahko pritoži na izvršni odbor ZKD kot drugostopenjski organ v roku 15 dni od prejema sklepa. Odločba IO ZKD, ki mora o pritožbi odločiti v roku 3 mesecev od prejema pritožbe, je dokončna.

IV. NAČIN UPRAVLJANJA ZKD

13. člen

Temeljna oblika organiziranosti ZKD je društvo, vpisano v register društev pristojnega upravnega organa, ki oblikuje in uresničuje kulturno politiko v ZKD preko svojih predstavnikov.

Pravila oz. statuti društev, ki so članice ZKD, ne smejo biti v nasprotju s statutom ZKD.

Pravice in dolžnosti predstavnikov društev v organih ZKD so:

da sodelujejo v procesu izražanja in usklajevanja pogledov in interesov, pri sprejemanju stališč in oblikovanju sklepov v društvih, ki jih delegirajo,
da aktivno sodelujejo pri usklajevanju in dogovarjanju o stališčih v organih ZKD in pri tem zastopajo interese matičnih društev,
da si prizadeva uresničevati sprejete sklepe in dogovore ZKD, predvsem v svojem društvu,
da svoje društvo redno obveščajo o svojem delu v ZKD in za svoje delo odgovarjajo svojemu društvu.

14. člen

ZKD lahko samostojno ali z drugimi ustanovi zavode ali podjetja, kot specifične organizacijske oblike izvajanja nekaterih programov. Iz imena in celostne podobe zavoda ali podjetja mora biti razvidno, da pripadajo ZKD.

15. člen

Organi ZKD so:

zbor članov ZKD,
izvršni odbor (v nadaljevanju IO),
nadzorni odbor,
disciplinska komisija,
strokovni odbori.

Zveza lahko kot stalne oblike delovanja ustanovi odbore, komisije, zveze, klube, preko katerih lahko člani ZKD uresničujejo skupne interese in usklajujejo delovanje na posameznih specifičnih področjih.

ZBOR ČLANOV ZKD

16. člen

Zbor članov ZKD je najvišji organ zveze in voli ter razrešuje vse druge organe razen strokovnih odborov ZKD, ki jih voli in razrešuje IO ZKD.

Sestavljajo ga:

po en predstavnik društva, ki ima do 20 članov,
po dva predstavnika društva, ki ima do 40 članov,
po trije predstavniki društva, ki ima nad 40 članov,
izvoljeni člani Izvršnega odbora,
predstavnik Disciplinske komisije,
predstavnik Nadzornega odbora.

Na zbor članov ZKD so lahko vabljeni tudi predstavniki občine, kulturnih ustanov in področnih združenj, ki pa nimajo glasovalne pravice.

17. člen

Zbor članov ZKD je lahko reden ali izreden. Redni zbor članov sklicuje IO enkrat letno. Izredni zbor članov se skliče po potrebi. Skliče ga lahko IO na osnovi svojega sklepa, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo petine članov ZKD. Izredni zbor članov sklepa samo o stvareh, za katere je sklican.

IO je dolžan sklicati izredni zbor članov najkasneje v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni zbor članov predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi.

O sklicu zbora članov ZKD in z dnevnim redom morajo biti člani ZKD seznanjeni deset dni pred zborom.

Zbor članov se lahko izvede s srečanjem članov/ic v živo ali korespondenčno z uporabo internetnih komunikacijskih tehnologij. Korespondenčna seja se izvede ob smiselni uporabi pravil tega Statuta, ki veljajo za sejo skupščine s srečanjem v živo.

18. člen

Zbor članov ZKD je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov zbora članov ZKD. Če ob predvidenem začetku zbor članov ZKD ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut, nakar zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 1/3 članov Zbora članov ZKD.

Sklepi zbora članov ZKD so veljavni, če so sprejeti z večino glasov prisotnih članov Zbora članov ZKD.

Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja ZKD, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov ter da je na zboru članov prisotnih polovica članov ZKD.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

Kadar zbor članov ZKD ni sklepčen, lahko predstavniki društev o gradivu razpravljajo, ne morejo pa sklepati.

Zboru članov ZKD smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno povezani z delovanjem zveze, vendar imajo le pravico posvetovalnega glasu, ne morejo pa odločati.

19. člen

Zbor članov začne predsednik ZKD ali najstarejši predstavnik zbora članov in ga vodi, dokler se ne izvoli delovno predsedstvo. Poleg tega se izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno, kandidacijsko in verifikacijsko komisijo.

O poteku zbora članov zveze se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in oba overovatelja zapisnika.

20. člen

Zbor članov ZKD opravlja naslednje naloge:

sklepa o dnevnem redu,
sprejema, spreminja in dopolnjuje statut ter druge akte ZKD,
razpravlja o delu in poročilih organov ZKD za preteklo leto ter sklepa o njih,
sprejema letno poročilo ZKD,
sprejema program dela ZKD za prihodnje leto,
z glasovanjem neposredno voli in razrešuje predsednika ZKD, ki je hkrati tudi predsednik IO, podpredsednika, tajnika in blagajnika ZKD, člane nadzornega odbora, disciplinske komisije ter potrjuje člane IO,
odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
odloča o prenehanju ZKD,
določa višino članarine, o roku in načinu plačila,
odloča o vključevanju in dolgoročnem sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani zveze v skladu z namenom in cilji zveze,
podeljuje naziv častni član.

IZVRŠNI ODBOR

21. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ ZKD in opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve ter vodi delo ZKD med dvema zboroma članov ZKD po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov. IO je za svoje delo odgovoren zboru članov ZKD.

V nujnih primerih se lahko skliče korespondenčna seja Izvršnega odbora ali pridobi telefonsko soglasje članov/ic za posamezni sklep. Za sprejem sklepov korespondenčne seje in telefonskega soglasja veljajo ista pravila kot za redno sejo.

IO sestavljajo:

predsednik ZKD, podpredsednik, tajnik, blagajnik in po en predstavnik vsakega društva, ki je član ZKD ter vodje ustanovljenih odborov in komisij zveze. Sestaja se vsaj 3 x letno in po potrebi.

Člane IO (predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika) voli in razrešuje zbor članov ZKD za dobo štirih let z možnostjo ponovitve. Ostale člane IO zbor članov samo potrjuje. Seje IO sklicuje in vodi predsednik ZKD, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ZKD. IO je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Če je število glasov izenačeno, je sprejet sklep, za katerega je glasoval predsednik zveze.

Če je voljeni član IO hkrati tudi vodja odbora ali komisije, ima pri glasovanju v IO en glas.

Za posledice sklepov, ki so bili izglasovani na IO so pravno in materialno odgovorni vsi člani IO, ki so takrat za morebitno sporne sklepe glasovali. Način glasovanja o spornih sklepih mora biti poimensko razviden iz zapisnika.

22. člen

IO opravlja zlasti naslednje naloge:

skrbi za uresničevanje programa dela zveze,
sklicuje zbor članov zveze ter pripravi potrebno gradivo,
skrbi za finančno - materialno poslovanje zveze,
upravlja s premoženjem zveze,
ustanavlja in ukinja odbore, komisije zveze, potrjuje in razrešuje njihove vodje,
pripravlja predloge aktov zveze ter predloge sprememb aktov, razen Statuta,
pripravlja in sestavlja predlog plana dela ZKD, predlog finančnega načrta ter predlog letnega poročila,
dokončno odloča o izključitvi člana iz ZKD,
odloča o začasnem letnem finančnem programu do sprejetja letnega finančnega načrta,
razpravlja o pomembnih vprašanjih s področja kulture,
spremlja, spodbuja, usklajuje in usmerja delo kulturnih organizacij, ki se povezujejo

v ZKD, razpravlja o njihovih predlogih in se o njih izreka,

odloča o oblikah in načinu medobčinskega povezovanja,
uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov zveze in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov,
oblikuje predloge za priznanja in nagrade ZKD ter o njih odloča,
predlaga zboru članov podelitev naziva "častni član",
odloča o pritožbah zoper komisije oz. odbore,
predlaga zboru članov zveze prenehanje delovanja ZKD,
odloča o spremembi naslova sedeža ZKD,
oblikuje kandidatne liste,
sprejema nove člane ZKD,
vodi evidenco o članstvu,
spremlja plačevanje članarine.

PREDSEDNIK ZKD

23. člen

Predsednik ZKD je zakoniti zastopnik zveze. V primeru daljše odsotnosti predsednika zaradi zdravstvenih ali službenih razlogov njegovo delo po sklepu IO prevzame podpredsednik ZKD z vsemi obveznostmi in odgovornostmi predsednika zveze. Predsednik ZKD predstavlja in zastopa zvezo proti tretjim osebam, pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi in tujini. Predsednik ZKD je hkrati tudi predsednik IO ZKD, voli in razrešuje ga zbor članov ZKD za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik je odgovoren za delovanje zveze v skladu s temi pravili in pravnim redom v RS. Za svoje delo je odgovoren IO in zboru članov ZKD. Predsednik ZKD sklicuje zbor članov ZKD, sklicuje in vodi seje IO, koordinira delo IO, komisij, odborov ter drugih organov zveze, podpisuje akte in sklepe zbora članov in IO, je odgovoren za uresničevanje sprejetega programa ZKD, opravlja druge naloge, ki mu jih poverita zbor članov zveze in IO, zastopa in predstavlja ZKD, predlaga o podelitvi priznanj, pohval in nagrad članom ter spremlja uresničevanje sklepov zbora članov in IO ZKD.

Predsednik odloča o porabi sredstev v enkratnem znesku blagajniškega maksimuma brez sklepa IO. O porabi mora IO obvestiti takoj na naslednji seji. Sredstva morajo biti porabljena v skladu z letnim načrtom dela zveze.

PODPREDSEDNIK ZKD

24. člen

Podpredsednika ZKD voli in razrešuje zbor članov ZKD na predlog članov ZKD za obdobje štirih let. Po tem obdobju je lahko ponovno izvoljen. Za svoje delo je odgovoren zboru članov ZKD in IO ZKD. V primeru odsotnosti predsednika ZKD opravlja vse njegove naloge z vsemi odgovornostmi.

TAJNIK ZKD

25. člen

Za opravljanje strokovno tehničnih in administrativnih del ter za koordinacijo med organi ZKD skrbi tajnik ZKD, ki ga izvoli zbor članov zveze za dobo štirih let. Za svoje delo je odgovoren IO in zboru članov ZKD.

Tajnik pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, vodi administracijo zveze, skrbi za zapisnike in njihovo hrambo, vodi evidenco članstva.

BLAGAJNIK ZKD

26. člen

Blagajnika zveze imenuje zbor članov za dobo štirih let. Po preteku mandata je lahko ponovno izvoljen. Za svoje delo je odgovoren zboru članov ter IO ZKD, katerim tudi poroča o finančno - materialnem stanju ZKD.

Delo blagajnika je javno. Vsak član organov ZKD lahko zahteva vpogled v finančno materialno poslovanje zveze.

Blagajnik spremlja finančno - materialno poslovanje zveze v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja, je odgovoren za pravočasno pripravo in uresničitev finančnega načrta zveze ter opravlja druge naloge, ki mu jih naloži zbor članov in IO ZKD.

Računovodske posle za ZKD vodi izbran usposobljen računovodski servis.

Po potrebi se lahko funkcije (razen funkcije predsednika) združujejo.

NADZORNI ODBOR

27. člen

Nadzorni odbor spremlja izvajanje programa, delo organov ZKD ter opravlja nadzor nad zakonitostjo finančno materialnega poslovanja ZKD.

Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov ZKD, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.

Sestavljen je iz treh članov, ki jih voli zbor članov ZKD za dobo štirih let. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani IO. Lahko sodelujejo na sejah IO, ne morejo pa odločati.

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasujeta dva člana.

Naloge nadzornega odbora so:

redno spremlja finančno in materialno poslovanje zveze,
pregleda letno poročilo zveze pred obravnavanjem na zboru članov,
opravlja nadzor nad delovanjem zveze in izvajanjem nalog, ki jih predpisujejo zakoni

ter ta statut,

opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem zveze in ugotavlja, ali so poslovne knjige vodene primerno ter ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti zveze,
pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah za zbor članov.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

28. člen

Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani in dva namestnika, ki jih voli in razrešuje zbor članov ZKD za dobo štirih let.

Predsednika disciplinske komisije izvolijo člani izmed sebe. Sestaja se po potrebi na zahtevo upravičenih organov ZKD.

Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ I. stopnje, postopek vodi v skladu s pravilnikom o disciplinskem postopku.

Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna zboru članov ZKD in IO ZKD.

Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani in če zanj glasujeta dva člana komisije.

29. člen

Kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje:

kršitve določb statuta in drugih pravnih aktov ZKD
nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v

ZKD,

neizvrševanje sklepov organov zveze,
dejanja, ki kakorkoli škodijo ugledu zveze.

30. člen

Disciplinska komisija lahko izreče članom ZKD naslednje ukrepe:

opomin,
javni opomin,
izključitev.

Disciplinska komisija mora začeti postopek v roku 1 meseca od prejema zahteve za postopek.

Zoper sklep, ki ga izreče disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na IO ZKD zveze, kot drugostopenjski organ, v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa disciplinske komisije.

O pritožbah proti ukrepom in odločbam disciplinske komisije odloča IO ZKD, ki mora o zadevi odločiti v roku 3 mesecev od prejema pritožbe.

Odločitve IO ZKD o pritožbah proti ukrepom in odločitvam disciplinske komisije so dokončne in se v pisni obliki izročajo članom, ki so pritožbo podali.

STALNE OBLIKE DELOVANJA ZKD

31. člen

IO ZKD lahko ustanovi stalne oblike delovanja (odbore, komisije, zveze, klube), preko katerih lahko člani ZKD uresničujejo skupne interese in usklajujejo delovanje na posameznih specifičnih področjih. IO ZKD določi delovno področje, število in sestavo posameznih odborov. Stalne oblike delovanja niso pravne osebe, delujejo v skladu s statutom ZKD. Odbori se sestajajo po potrebi.

Sejo odbora sklicuje predsednik odbora na lastno pobudo ali na pobudo IO ali zbora članov ZKD.

Seja odbora je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov odbora, sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.

Odbori opravljajo na področju, za katerega so imenovani, naslednje naloge:

sprejemajo predloge programov s področja izobraževanja in strokovne pomoči,
skrbijo za uresničevanje sklepov in stališč organov ZKD,
sestavljajo programe svojega dela,
spodbujajo in izvajajo kulturno dejavnost na svojem področju,
nudijo strokovno pomoč zainteresiranim skupinam,
opravljajo druge naloge po sklepih IO in zbora članov ZKD.

V. FINANČNO MATERIALNO POSLOVANJE

32. člen

Dohodki ZKD so:

članarina,
sredstva, pridobljena s kandidiranjem na javnih natečajih in razpisih,
sredstva, pridobljena od državnih organov ter lokalne skupnosti,
darila, volila, prispevki posameznikov, organizacij, sponzorjev in donatorjev,
sredstva, pridobljena z organiziranjem prireditev in izobraževalnih oblik ter pridobitne dejavnosti zveze,
delež sredstev iz Zveze kulturnih društev Slovenije
dohodek iz dejavnosti zveze iz naslova materialnih pravic,
drugi prihodki.

ZKD razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in v mejah odobrenega letnega finančnega načrta, ki ga sprejme zbor članov ZKD. Na rednem letnem zboru članov ZKD, člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno poročilo, ki mora biti sprejeto do 30. marca tekočega leta. ZKD ima lahko tudi sponzorje in donatorje. To so lahko fizične ali pravne osebe, ki ZKD materialno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah zbora članov zveze, nimajo pa pravice odločati. Če ZKD pri opravljanju svoje osnovne in pridobitne dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za opravljanje osnovne dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.

33. člen

ZKD je lahko tudi lastnica nepremičnin ter drugih materialnih dobrin, o katerih IO ZKD

vodi posebno evidenco in dokumentacijo.

S premoženjem zveze upravlja IO.

Premičnine se lahko nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa seje IO.

O nakupu ali odtujitvi nepremičnin društva odloča zbor članov ZKD.

34. člen

Finančno materialno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z

veljavnimi zakonskimi predpisi.

Vsak član organov ZKD lahko zahteva vpogled v finančno materialno poslovanje ZKD.

35. člen

Finančno poslovanje ZKD poteka preko transakcijskega računa pri banki.

Poslovanje mora zveza voditi v skladu z računovodskimi standardi za društva.

ZKD zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za svoje potrebe.

36. člen

Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi ZKD je predsednik ZKD, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ZKD ali blagajnik po ustnem ali pisnem pooblastilu predsednika ZKD.

VI. PRIZNANJA IN NAGRADE

37. člen

ZKD podeljuje priznanja in nagrade. Vrsto priznanj in nagrad, način podeljevanja in kriterije določa poseben pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad.

VII. KONČNE DOLOČBE

38. člen

ZKD preneha delovati:

na podlagi prostovoljnega razpusta po sklepu zbora članov ZKD o prenehanju delovanja ZKD,
če število članic ZKD pade pod dva,
po samem zakonu (s sodno odločbo o prepovedi delovanja, s stečajem ali likvidacijo),
s spojitvijo z drugo zvezo društev ali pripojitvi k drugi zvezi društev.

Premoženje ZKD se v primeru prenehanja razdeli v sorazmernih deležih na člane ZKD glede na število predstavnikov v Zboru članov, razen če zbor članov ZKD ne odloči drugače.

Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo v proračun.

39. člen

Za nemoteno in usklajeno delo sprejme zbor članov ZKD naslednje interne akte:

• pravilnik o podeljevanju priznanj ZKD Krško.

Vsi akti morajo biti sprejeti oz. usklajeni z novim statutom v roku 12 mesecev od sprejema tega statuta.

Spremembe in dopolnitve statuta pričnejo veljati z dnem sprejema na zboru članov ZKD, uporabljati pa se začnejo z dnem potrditve statuta pri pristojnem organu.

IO je zadolžen, da spremembe in dopolnitve statuta dostavi upravni enoti, ki spremembe overi in jih vpiše v register društev.

Krško, 15. 3. 2016

Uroš Brezovšek

Predsednik Zveze kulturnih društev Krško

Datoteke

Statut ZKD Krško - Čistopis 15. 3. 2016 (pdf)