PRVI SHOD KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE

21.06.2007

v poletnem gledališču Križank, Trg francoske revolucije 1 v Ljubljani.

MANIFEST - osnutek

Slovenija je socialno stabilna država tudi zahvaljujoč gosti mreži društvene organiziranosti, ki izhaja še iz časov, ko se slovenska samobitnost ni mogla opirati na lasten državni aparat in kapital. Kulturna društva so najstarejši in najzavestnejši del te mreže in so tudi danes močno prisotna povsod med Slovenci, tako doma kot na tujem.

Obstajajo očitna znamenja, da kulturna politika zanemarja društva in samoorganiziranost ljudi sploh in daje absolutno prednost državnim in profitno naravnanim kulturnim institucijam. Vsi mehanizmi usmerjanja javnih sredstev v kulturi gredo njim v prid, delež za neinstitucionalizirano kulturo pa se zmanjšuje. Čeprav predstavlja njen prispevek najmanj polovico vsega kulturnega dogajanja v državi, je zanjo namenjenih manj kot 3% "kulturnih proračunov". Sredstva, ki jih društva pridobijo sama, pa so pod udarom neusmiljene obdavčitve. Skoraj zagotovo država društvom več pobere kot pa prispeva, čeprav bi po ustavi morala posebej skrbeti za kulturno plat življenja. Tudi priložnost za pridobivanje sredstev kot je nova ureditev pri dohodnini, je vpeljana tako stihijno in mimo razumnih kriterijev, da si kultura od tega ne more ničesar obetati.

Nekatere lokalne skupnosti zaslužijo pohvalo za uspešen kulturni razvoj, a za večino je kultura malo pomembna in kulturna društva v teh okoljih težko delujejo, čeprav so pogosto edini nosilci kulturnih programov. Take razmere bodo prisilile društva k politizaciji, saj lahko aktivirajo močno člansko zaledje in številno publiko, kar pa sami kulturi zagotovo ne bo koristilo.

Nesmotrna in v nasprotju z usmeritvami EU je pri nas uveljavljena praksa izrivanja uspešnih nevladnih struktur, ki zajemajo obsežno prostovoljsko delovanje in samoiniciativnost, z vladnimi uradi in službami. Urejanje odnosov med vlado in nevladnimi organizacijami je neuspešno, traja v nedogled, je odmaknjeno od pretežnega dela društev in ne upošteva stoletne slovenske tradicije organiziranja na tem področju.

Pričakujemo in zahtevamo, da se v nastajajočem novem nacionalnem kulturnem programu ter v lokalnih kulturnih programih, ki jih večina občin sploh še ni sprejela, ustrezneje opredeli pomen kulturnih društev in da se njihov prispevek h kulturnemu dogajanju ovrednoti z bistveno višjim deležem v javnih sredstvih za kulturo – 10%.

Pričakujemo tudi, da bo neprofitno delovanje v javnem interesu v prihodnje deležno občutnejših davčnih olajšav. Če je potrebno, naj najavljene spremembe ZUJIK zaostrijo kriterije za status kulturnega društva, saj se tudi na nekaterih drugih področjih ne more kar vsak proglasiti npr. za gasilsko društvo. Na ta način naj vsa kulturna društva pridobijo možnost zbiranja sredstev iz dohodnine, saj je čudno, da ljudje, ki v njih brezplačno ustvarjajo kulturne programe za skupnost, te programe financirajo z lastnimi sredstvi, sedaj ne morejo izkoristiti možnosti nakazila deleža svoje dohodnine v ta izrazit javni namen.